Novice

vizualna umetnost

INVENTURA, -E (Ž) – Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec

INVENTURA, -E (Ž) – Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec

ARS Likovni odmevi, 29. december 2018 ― Iz projekta Zbirke v gibanju - Umetnostna galerija Maribor V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je v okviru projekta Zbirke v gibanju na ogled razstava iz zbirke Umetnostne galerije Maribor z naslovom INVENTURA, -E (Ž). V oddaji Likovni odmevi bo kustosinja razstave Breda Kolar Sluga predstavila projekt, za katerega je zasnovala poseben koncept. Na razstavo je vključila dela zgolj ženskih avtoric, s čimer je želela spodbuditi razmislek o tem, kakšno podobo o ustvarjalnosti likovnih in vizualnih umetnic v Sloveniji sporočajo naše muzejske zbirke in kaj bi bilo potrebno storiti, da to sliko dopolnimo. Razstavo so spodbudili podatki iz zbirke UGM o zastopanosti avtoric in avtorjev, ki govorijo v prid moškim ustvarjalcem v razmerju 1 proti 5, številke v zastopanostih samih del v zbirki pa 1 proti 10 za dela moških avtorjev. Na razstavi so na ogled dela več kot 60 umetnic s preko 200 deli, ki zajemajo časovno obdobje dobrih sto let – od najstarejšega dela Ivane Kobilce do zadnjih pridobitev v lanskem letu.
Nevena Aleksovski: Diskrepanca4. – 25. januar 2019otvoritev: 4....

Nevena Aleksovski: Diskrepanca4. – 25. januar 2019otvoritev: 4....

Hiša kulture v Pivki, 28. december 2018 ― Nevena Aleksovski: Diskrepanca4. – 25. januar 2019otvoritev: 4. januar ob 19. uriKustosinja razstave je Mojca Grmek.Nevena Aleksovski se v svojem umetniškem delu ukvarja z relacijami, ki oblikujejo človeško izkušnjo – med intimnim in javnim, iracionalnim in racionalnim, imaginarnim in realnim… – ter neskladji in nasprotji, ki se v teh relacijah pojavljajo. V tem okviru se osredotoča na posameznika, posameznico in njuno intimno, čustveno doživljanje sveta, ki ga spričo omenjenih diskrepanc prepreda občutje melanholije, odtujenosti in absurda.Vse to se v njenem delu odraža v minimalističnem in fragmentiranem likovnem izrazu, očiščenem vsakršnih odvečnih informacij. V njem prevladuje stilizirana risba fragmentov človeških teles, arhitektur, rastlinja in predmetov, ki lebdijo v brezprostorju, dopolnjujejo pa jih abstraktni grafizmi in črtasti vzorci. V zadnjem času risbo nadgrajuje tudi barva in/ali kolaž iz najdenih sintetičnih materialov, detajlov fotografij s spleta in izrezov umetničinih starejših del.Kot je za umetnico značilno, tudi na tokratni razstavi predstavlja svoja dela v kompoziciji, ki jo dopolnjujejo intervencije na stenah galerijskega prostora kot njen integralni del. Celota, ki nastane na ta način, je prostorsko in časovno omejena z vsakokratno razstavo, zato jo je mogoče razumeti kot neko novo, začasno umetniško delo, s katerim umetnica izraža predvsem fluidnost, nestalnost in efemernost življenja tukaj in zdaj.────────────Nevena Aleksovski (1984) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji umetnosti v Novem Sadu in magistrirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Deluje na področju risbe, slikarstva, ilustracije in umetniških zinov. Svoje delo je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoj umetniški zin je leta 2016 prejela glavno nagrado v sklopu mednarodnega poziva ZINE VITRINE dvatwozwei. Živi in dela v Ljubljani.
Ustvarjalnost vs. produktivnost

Ustvarjalnost vs. produktivnost

Radio Študent, 27. december 2018 ― V projektnem prostoru Aksiome je trenutno na ogled razstava Sanele Jahić, ki nosi naslov Delati zginotje delanja oziroma, nekoliko bolje zveneče v angleščini: The Labour of Making Labour Dissapear. Gre za prvi prikaz projekta, ki bo trajal še dve leti. Kulminiral naj bi v Reki leta 2020, ko se bo mesto ponašalo z nazivom Evropska prestolnica kulture.

2019 v znamenju da Vincija

Dnevnik, 27. december 2018 ― Prihodnje leto bo 500 let, odkar je umrl italijanski renesančni genij Leonardo da Vinci. V Italiji se bodo prireditve vrstile skozi vse leto, v galeriji Uffizi so že oktobra odprli razstavo Voda kot mikroskop narave – Leicesterski kodeks...
VADIM FIŠKIN: MALI VELIKI POK /A LITTLE BIG BANG

VADIM FIŠKIN: MALI VELIKI POK /A LITTLE BIG BANG

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. december 2018 ― Predstavljajte si vesolje. Prepolno neštetih delcev in prepolno energije. Vse stisnjeno v eno samo točko. Pred približno štirinajstimi milijardami let je en sam misteriozen dogodek sprožil vse; veliki pok. Pojavili so se atomi in njihovi elektroni, iskali so medsebojna ravnovesja in ustavarjali električno okolje. V milijonih let, ki so sledila, so nastale zvezde in galaksije. In svetloba. Veliki pok je teorija o evoluciji vesolja, ki pa ga še do dandanes ni mogoče zares opisati. Nihče pravzaprav ne ve, kaj se je v resnici zgodilo v začetku. Kar vemo je, da se je takoj po nastanku vesolje začelo širiti. Kaj naj bi bilo prej, kaj je dejansko eksplodiralo in kako se to zgodilo, teorija ne pojasnjuje. Bilo je vroče in gosto okolje, v katerem se je energija manifestirala le skozi trenutni, mimobežni obstoj delcev. Potem so delce posrkale substance in materije, premagujoč antimaterijo. Tu ni bilo nobene eksplozije, le vesolje, ki se je širilo in tudi poka ni bilo, saj ni bilo zraka, ki bi prenesel zvok. Za popolno razumevanje vsega nam instrumenti, ki jih imamo na razpolago, ne zadostujejo, poznani fizikalni zakoni pa pravzaprav prenehajo biti logični. Čas sam po sebi izgleda vrtljiv in nima pravega pomena. Potrebna je nova teorija, takšna, ki bi združila Einsteinovo teorijo relativnosti in kvantno mehaniko, kar že raziskuje na stotine sodobnih znanstvenikov. In Vadim Fiškin tudi. Razpravi se pridružuje z “Lets Sync”, “Stretch Time”, s prikazom in z razstavo, “Mali veliki pok” (A Little Big Bang). Nicola Mafessoni

Animateka in Noč kratkih filmov (2018-12-24)

DIVA video arhiv, 25. december 2018 ― Tudi letos smo se s Postajo DIVA / SCCA-Ljubljana pridružili dvem večjim dogodkom: festivalu animiranega filma Animateka z deli Ester Ivakič v Projektni sobi SCCA in Noči kratkih filmov v Slovenski kinoteki z video programom Beleženja stvarnosti – subjektivizacija objektivnega, ki ga je pripravil Toni Poljanec. V okviru festivala animiranega filma Animateka smo gostili mlado umetnico Ester Ivakič, ki je v instalaciji z naslovom Kraguljčkova pesem, predstavila svoje delo z animiranimi filmi in p...
SAŠA SPAČAL: ZEMLJESTIK / EARTHLINK

SAŠA SPAČAL: ZEMLJESTIK / EARTHLINK

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. december 2018 ― "Povezovalne sposobnosti postčloveškega subjekta niso omejene na človeško vrsto, ampak vključujejo vse neantropomorfne elemente, začenši z zrakom, ki ga dihamo." —Rosi Braidotti Prostorska biotehnološka postavitev umetnice Saše Spačal v Galeriji Vžigalica želi služiti vstopu v postantropocentrično konstelacijo povezav in odnosov z okoljem, ki omogoča, da človeško delovanje v okolju mislimo bolj dinamično in trajnostno. Naravne spremembe so vpete v neskončno število mikro in makro povratnih zank planeta, ki jih človeštvo tudi kot samooklicana geološka sila zelo težko dojame v vsej njihovi kompleksnosti. Zemlja je potopljena v planetarni metabolizem snovi, ki krožijo med litosfero, atmosfero, hidrosfero in biosfero. Biogeokemijsko kroženje med sferami poganjajo povratne zanke presnove mikroorganizmov, ki povezujejo vse biološke in tehnološke akterje v tok stika vsega z vsem, v intra_fluks izmenjav in odnosov. Z vdihom in izdihom človek vzpostavi intimno vez s planetom, a kaj se zgodi, ko ta postane tehnološko mediirana? Kakšna bo doza, kdo jo odmeri in kdo preživi? Razstava Zemljestik umešča Zemljo v postčloveško sedanjost, ki vsebuje tako seme prihodnosti kot senco minljivosti. Sedanjost kot seme prihodnosti obiskovalec izkusi pri instalaciji Inspirij, kjer se nadiha zemeljske "bakterije sreče" Mycobacterium vaccae. Ritem dihanja narekuje napihovanje balonov za oživljanje, ki naj bi človeka pomirili in mu omogočili sanje o svetli tehnokratski prihodnosti. Trenutek minevanja in poslavljanja se zgodi pri instalaciji Ekspirij, kjer obiskovalci z izdihi prenašajo svoje mikrobiome na pozunanjena pljuča. Kapljice izvlečka pokopališke ciprese Cupressus sempervirens združbe mikrobov vztrajno spirajo. Toda vseh človeških izločkov se ne da prečistiti, zato izgorevajo na suhi zemlji, ki jo onesnažujejo. Med skoraj preteklostjo in skoraj sedanjostjo stoji instalacija Simbiom s črno deteljo Trifolium pratense, ki v simbiozi z bakterijo Rhizobium proizvaja kisik in veže dušik, kar
Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci

ARS Likovni odmevi, 22. december 2018 ― Ob 500. obletnici smrti Prvo oddajo Likovni odmevi v letu 2019 posvečamo renesančnemu umetniku Leonardu da Vinciju. Letos, natančneje 2. maja, bo minilo 500 let od njegove smrti in v Italiji in po svetu bojo pripravili več kot 100 dogodkov. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretski razpravi. Bil je med prvimi umetniki, ki je smatral, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli dr Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave.
še novic